Športne ferate in zavarovane plezalne poti

Slovenske gore ponujajo izjemne možnosti za raziskovanje, tako za pohodnike kot za ljubitelje adrenalina. Vedno bolj poznana in udejstvovana sta vzpon po zavarovanih planinskih poteh in plezanje po feratah, ki postajata vse bolj priljubljena, zlasti v alpskih regijah. Čeprav imata obe aktivnosti skupen cilj – premagovanje zahtevnega gorskega terena – se razlikujeta po težavnosti, opremi in doživetju, ki ga ponujata. V tej predstavitvi bomo raziskali glavne razlike med njima, nato pa se osredotočili na nekaj primerov iz Julijskih Alp, Zgornjesavske doline in zahodnega dela Karavank, kjer najdemo izjemne poti in ferate za vse okuse.

Zgodovina

Preden se podamo v tehnične detajle, se sprehodimo čez zgodovino nastanka ferat in plezalnih poti. Velika večina planincev in ostale gorniške javnosti je najbrž mišljenja, da se je zgodba pričela v Italiji, konkretneje v Dolomitih, saj tudi sam izraz via ferrata (železna pot) prihaja iz italijanskega pojmovanja zavarovanih poti. Temu žal ni tako. Zgodba zavarovanih poti se pričanja, kje drugje kot v meki današnjega športnega feratarstva v sosednji Avstriji. Leta 1843 je prva zavarovana plezalna pot (klasična ferata) nastala po normalni smeri na Visoki Dachstein (2995 m), ki se bohoti nad planino Ramsau. Danes v njegovi južni steni kraljuje ena izmed daljših in višjih alpskih športnih ferat – Super ferata Dachstein (1200 višinskih in 1850 dolžinskih metrov ocenjena z D/E).

Največji razmah zavarovanih plezalnih poti se je pričel v času prve svetovne vojne na frontnih linijah v italijanskih Dolomitih, ko so na mogočne stolpe in vrhove zaradi boljše in lažje logistike za vojaštvo zavarovali poti. Danadnes poznamo, kar nekaj znanih turistično športnih središč (Arco-Riva del Garda, Canazei, Cortina di Ampezo...), ki gradijo svoje uspešne zgodbe planinstva in turizma tudi s pomočjo razvoja teh poti.

Pri nas se zgodba o zavarovanih plezalnih poteh prične že z prvim vzponom na Triglav, ko so si v zloglasnem kaminu nad Planiko prehod »zavarovali z komarčo« (deblom s prisekanimi vejami) ter se nadaljevala leta 1896, ko je Jakob Aljaž dal zavarovati pot iz Kredarice na vrh Triglava in na ta način smo Slovenci dobili svojo zavarovano pot, saj je pot iz koče Planika (tedanje koče Marije Terezije), spadala pod okrilje DÖAV (nemško-avstrijskega planinskega društva).

Sledile so še:

V času med vojnama in sicer Trentarjem Hanzo in Borovcem Kopiščarjem, ko so bile nadelane poti v severnih stenah Male Mojstrovke in Prisanku.
V tem času sta nastali še eni težjih v Julijskih Alpah in sicer Via Italiana v Travniku in Kugyjeva v Montažu (danes opuščena).
Sploh prva resno zavarovana plezalna pot (klasična ferata) je nastala v Kamniško Savinjskih Alpah. Na drznega Konja, ki leži v neposredni bližini bolj znanega Rzenika, je bila opremljena že konec 19. stoletja, tako da naš Očak ne nosi primata.
Najbolj drzna in veličastna pa je zavarovana plezalna pot iz Logarske doline, ki mimo Klemenče jame pelje na Ojstrico, ki se imenuje Kopinškova pot in je bila nadelana v turbolentnem času druge svetovne vojne.

Vsekakor pa je vodilno vlogo v nadelavi športnih ferat prevzela Avstrija, od tam pa je ideja prišla tudi do Sovenije. Mnogotero jih je od lahkih do težkih kot tudi od manj lepi do zelo atraktivnih. Ena od takih leži tudi ob najvišjem slapu Koroške - ferata Falbach in nosi oceno E.  V Avstriji obstaja preko 800 športnih ferat in potrebno bo še kar nekaj dela pri nas, da jim pridemo za pete ob predpostavki ali to sploh hočemo

Sovenija, je svojo prvo športno ferato dobila šele leta 2011 in sicer blizu kraja Vinska Gora leži stena Gonžarjeva peč, kjer je lokalno planinsko društvo PD Vinska Gora s pomočjo tehnične ekipe PZS opremila prvo športno ferato, ki je dolgo časa nosila tudi primat najtežje,  z oceno D/E.
Preteklo je štiri leta in gradnja se je nadaljevala na Jezerskem, kjer je na pobudo pokojnega Dava Krničarja nastala športna ferata v bolj gorskem okolju. Nastala je v severnih stena Ravenske Kočne, konkretneje pod Češko kočo in po njej tudi dobila ime.
Kmalu za tem pa se je prebudila destinacija Kranjska Gora, ki je tudi videla velik potencial v dodatni turistični ponudbi in leta 2015 nadelala Ferato Mojstrana (Aljaževo pot in Pot Mojstranških veveric), ki je gotovo najbolj obiskana ferata v Sloveniji, nadaljevala pa še s feratami Hvadnik, Jerm'n in v letu 2022 dobila še ferato Dobršnik.
Trem vodilnim so sledile še ostale feate: Lisca, Boč, Otmarjeva, Spodnji Plot in nazadnje še Črna na Koroškem, kjer so dve leti nazaj odprli zadnjo trenutno najdaljšo in najtežjo športno ferato pri nas. Ferata Olimpline nosi oceno F, pripelje pa na vrh atraktivnega ziplina, ki nas lahko popelje v dolino.