Treking čez Julijske Alpe

Če si želite prave avanture ter spoznavanja Julijskih Alp, katere večina leži v Triglavskem narodnem parku, edinem tovrstnem parku v Sloveniji, bo večdnevni treking prava izibira. Vzpon se priporoča v času od konca junija do sredine septembra, ko so odprte vse gorske koče. Glavni cilj trekinga je prečenje Julijskih Alp z vzponom na Triglav.

Tovrsten treking nosi zgodovinski pridih prve svetovne vojne, saj poteka po gorah, ki so mejile na nekdanjo Soško fronto. Pridih vojne pa se razblini, ko treking doseže svoj vrhunec v fascinantni dolini 7 Triglavskih jezer, ki te pripelje v naročje Triglava. Treking poteka štiri dni, začenši v dolini Soče, konkretneje v dolini Lepene in se konča v Bohinju.

Pričnemo v Soški dolini z vzponom do Krnskega jezera in končamo v bohinjskem koncu na Planini Blato nad Bohinjskim jezerom. Vmes prehodimo kar nekaj višinskim metrov tudi po manj obljudenih poteh in se povzpnemo na Triglav ali pa se tudi samo sprehodimo pod njim. Odvisno kaj si izberete. Spimo v Domu na Komni, Zasavski koči na Prehodavcih in Vodnikovem domu. Zadnji dan bomo sestopili iz Vodnikovega doma na planino Blato.

 

VSEBINA

DAN 1: Po sledeh Soške fronte

Lepena (700 m) – Krnsko jezero (1385 m) – za Lepočami – Bogatinska Vratca (1804 m) – Lanževica (2003 m) – Dom na Komni (1520 m)

Pot nas vodi iz Lepene naprej do Krnskega jezera. Pogledi nas bodo ves čas spremljali na območje iz morije v času Soške fronte. Batognica naprimer je bila s strani avstroogrske vojske podzemno zminirana, našli pa so tudi italijanski rov, ker so Italijani ravno tako hoteli zminirati avstroogrske položaje, vendar so jih avstroogrski vojaki prehiteli in so zminirali polovico gore. Še danes so na ta račun vidni številni kraterji. Od Krnskega jezera se bomo podali do starih opuščenih italijanskih karavl v kraju za Lepočami (1620 m), ki so služile za nadzor meje med obema vojnama. Sledi še vzpon do Bogatinskega sedla (1804 m), kjer je v času med 1920 in 1945 potekala meja med Italijo in takratno Kraljevino Jugoslavijo. Od Sedla nadaljujemo do najvišje točke dneva na Lanževico (2003 m). Na koncu sledi še zložen spust do Doma na Komni (1520 m).

• Višina izhodišča: 700 m
• Najvišja točka: 2003 m
• Višina cilja: 1520 m
• Višinska razlika: 1300 m
• Dolžina: 13 km
• Čas: 8-9 h

 

DAN 2. Preko čudovite doline Sedmerih Triglavskih jezer do Prehodavcev

Dom na Komni (1520 m) – Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m) - čez dolino Sedmerih Triglavskih jezer - Zasavska koča na Prehodavcih (2071 m)

Ta dan bomo presenečeni nad lepotami najdaljše visokogorske doline Julijskih Alp, doline kjer je bil leta 1961 razglašen tudi Triglavski narodni park. Zaradi svoje geološke in biotske raznovrstnosti je bil že leta 1934 ravno tu razglašen alpski varstveni park, ki je bil podlaga za današnji TNP. Pot se od Doma na Komni zlagoma vzpenja po trasi Triglavske smučarske magistrale do planine na Kalu, od tam pa počasi spušča v Lopučniško dolino (1550 m). Sledi vzpon do koče pri Triglavski jezerih. Še preden pa pridemo do koče nas pričaka prvi pogled na 5. in 6. – Dvojno Triglavsko jezero. Nadaljujemo po dolini 7 jezer, kjer se sredi doline nahaja 4. jezero – Ledvička, ki je obenem tudi največje. Pred vzponom do Zasavske koče na Prehodavcih (2071 m) pa se ozremo še na 3. jezero – Zeleno jezero in na 2. jezero – Rjavo jezero.

• Višina izhodišča: 1520 m
• Najvišja točka: 2071m
• Višina cilja: 2071 m
• Višinska razlika: 850 m
• Dolžina: 16 km
• Čas: 6-7 h

 

DAN 3: Po mulatjeri mimo bivše podrte italijanske karavle na Triglav

Prva skupina: Zasavska koča na Prehodavcih (2071 m) - Kanjavec (2568 m) – Dolič (2151 m) – Velska dolina – Vodnikov dom (1817 m)

Druga skupina: Zasavska koča na Prehodavcih (2071 m) - Čez Hribarice – Dolič (2151 m) – Triglav (2864 m) – Dom Planika (2401 m) – Konjsko sedlo (2020 m) – Vodnikov dom (1817 m)

Vsi gremo proti Hribaricam. Prva skupina nadaljuje na Kanjavec, ki je v zimskem času občudovan kot najdaljši slovenski turni smuk. Pot tehnično ni zahtevna in vrh se osvoji po dokaj udobni poti. Sestopimo do Doliča in potem naprej v Velsko dolino do Vodnikovega doma. Tisti, ki bodo izbrali varianto s Triglavom, gredo na vrh Hribaric do Doliča. Pot od koče se vije po bivši italijanski mulatijeri, ki je pripeljala do vojašnice Vitorria Emanuelle, ki je začela delovati po prvi svetovni vojni. Danes so na žalost vidni samo še temelji. Pot za Triglav se odcepi desno in nas pripelje do višine 2550 m, kjer se prične zavarovana plezalna pot. Le ta nas pripelje na triglavsko škrbino iz katere pa potem po desni strani južnega grebena pot naprej pelje proti vrhu Triglava (2864 m). Na vrhu se nam ob jasnem in čistem ozračju pogled odpre vse do Slovenskega morja. Sestop sledi klasični poti, ki se spušča po grebenu na Mali Triglav (2725 m), kjer je razcep poti dom Planika (2401 m). Iz Planike sledi še lažji sestop do Vodnikovega doma (1817 m). Tukaj se dobita obe skupini. (Triglav se izvede samo v primeru 3 oseb, ki bi izbrale vrh).

Prva skupina:

• Višina izhodišča: 2071 m
• Najvišja točka: 2568 m
• Višina cilja: 1817 m
• Višinska razlika: 1500 m
• Dolžina: 10 km
• Čas: 6-8 h

Varianta s Triglavom:

• Višina izhodišča: 2071 m
• Najvišja točka: 2864 m
• Višina cilja: 1817 m
• Višinska razlika: 1650 m
• Dolžina: 8 km
• Čas: 8-9 h

 

DAN 4: Čez bohinjske planine do Bohinjskega jezera

Vodnikov dom (1817 m) – Velo polje (1680 m) – Jezerski preval (1980 m) – Planina Krstenica (1645 m) – Planina Blato (1150 m)

Iz koče se spustimo na Velo polje (1680 m), ki je znano po paši živine in kjer v času od začetka julija do konec avgusta pridelujejo sir in mlečne izdelke. Od tam nas vodi pot proti Jezerskemu prevalu, kjer nas na desni strani prevala pričakata vrhova z zanimivima imenoma Adam in Eva oba pa višja od 2000 m. Sledi spust do planine Krstenice (1645 m), katera obratuje tudi v času od začetka julija do konec avgusta. Iz planine sledi ponovno spust do planine Blato (1150 m), kjer nas čaka prevoz.

• Višina izhodišča: 1817 m
• Najvišja točka: 1945 m
• Višina cilja: 1150 m
• Višinska razlika: 265 m
• Dolžina: 9 km
• Čas: 4-5 h